Kako zdravo in kakovostno lokalno pridelano hrano pripeljati v slovenske vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše?

V slovenskih javnih prehranskih obratih (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše in drugi) se letno porabi za več kot 200 milijonov evrov prehranskih izdelkov.

Dr. Igor Šoltes, evropski poslanec skupine Zeleni/ESZ, je pobudnik za več zdrave, lokalno pridelane hrane v naših šolah, vrtcih, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah. Pobuda opozarja na to, da ravno naše najobčutljivejše skupine (otroke, bolnike in starostnike) v javnih zavodih hranimo z nezdravo hrano slabe kakovosti, pripeljano od daleč, obremenjeno z nezdravimi kemičnimi snovmi. Vse to je posledica trenutnega sistema javnih naročil, ki v ospredje še vedno postavlja predvsem nizko ceno, ki je poglavitno merilo.

Dr. Šoltes izpostavlja, da sistem javnih naročil ni namenjen samo krepitvi konkurenčnosti, temveč lahko tudi varuje socialni vidik, okolje in javno zdravje. In ker je trenutni sistem škodljiv za zdravje in našo dolgoročno prihodnost, je dr. Šoltes slovenski javnosti predstavil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, s katero bi kratke prehranske verige končno uveljavili tudi v praksi in tako vrtcem, šolam, bolnišnicam, domovom za starejše omogočili nabavo zdrave in kakovostne hrane. Pobudo o izvzetju živil iz sistema javnega naročanja je dr. Šoltes slovenski javnosti prvič predstavil marca 2017 na javnem posvetu, ki ga je v Državnem svetu RS organiziral v sodelovanju s takratnim Varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jožetom Podgorškom. Od takrat tesno sodeluje s številnimi deležniki v Sloveniji, organiziral in gostil je mnogo posvetov v različnih delih Slovenije tako s slovenskimi šolami in vrtci kot zdravstveno stroko, kuharji, kmeti, lokalnimi pridelovalci.

Kako zdravo in kakovostno lokalno pridelano hrano pripeljati v slovenske vrtce, šole, bolnišnice in domove za starejše?

V slovenskih javnih prehranskih obratih (vrtci, šole, bolnišnice, domovi za starejše in drugi) se letno porabi za več kot 200 milijonov evrov prehranskih izdelkov. Samo vzgojno-izobraževalne ustanove na dan pripravijo več kot 680.000 obrokov. Žal ugotavljamo, da velik delež prehrane v javnih ustanovah prihaja iz globalne ponudbe, ki ponuja širok spekter poceni hrane. Ta je pogosto slabše kakovosti in hranilno osiromašena. Lokalno pridelana hrana, ki se ponaša s kakovostjo, svežino, bogato hranilno vrednostjo, visoko vsebnostjo vitaminov in tudi varnostjo za potrošnika, pa se vse preredko znajde na krožnikih.

Zakaj ne bi skrajšali poti do lokalno pridelane hrane, našega zdravja in trajnostne oskrbe? Lokalno pridelani hrani vrnimo mesto, ki ga je v naši družbi nekdaj že imela!

To dolgujemo sedanjim in prihodnjim generacijam, zato sva z Varuhom odnosov v verigi preskrbe s hrano dr. Jožetom Podgorškom predstavila pobudo, da bi čim več lokalno pridelanih živil našlo pot do krožnikov najranljivejših skupin našega prebivalstva. S tem bi vrtcem, šolam, domovom za starejše in bolnišnicam omogočili nabavo čim več zdrave in kakovostne hrane. Zato pa bi morali odločno poseči v zakonodajo javnih naročil, ki včasih predstavlja pravo in pravno prepreko zdravi poti do kakovostne hrane. Vse prevečkrat pozabljamo, da javna naročila niso namenjena samo zagotavljanju konkurenčnosti in najnižji ceni, ampak naj bi pomagala izpolniti še druge cilje – okoljske, demografske, socialne in tudi zdravstvene. Vprašajmo se, ali je ekonomski interes pri tako pomembnem vprašanju, kot je prehrana, zares edino, kar šteje. Če postavimo na tehtnico konkurenčnost in zdravje, preprosto moramo dati prednost zdravju, sicer bo zdravje družbi slej ko prej izstavilo svoj račun za ceno, ki ne bo nizka.

Podprite vseevropsko peticijo! Stop slabi hrani na naših krožnikih

Evropska unija se prepogosto sooča s škandali, povezanimi s hrano, kot so fipronil v jajcih, kontaminirano otroško mleko Lactalis ali konjsko meso v goveji lazanji. Ponavljajoči se škandali kažejo na temeljne probleme, povezane s preglednostjo in nadzorom (pre)dolgih prehranskih verig.

Eden od najučinkovitejših odgovorov na to, kako na krožnikih najbolj občutljivih skupin ljudi zagotoviti več varne in zdrave hrane, je izvzetje hrane iz sistema javnih naročil ter posledično skrajšanje prehranskih verig in več lokalno pridelane hrane.

Lokalno pridelani hrani vrnimo mesto, ki ga je v naši družbi nekdaj že imela!

Smo dovolj drzni za odločitev, ki bo pomenila korak k bolj zdravi prihodnosti vseh nas?

Razlogov, da naročanje hrane izvzamemo iz sistema javnega naročanja, je več kot dovolj. Obenem tako zagotovimo postopno rast ponudbe lokalno pridelane hrane in ustrezen nadzor kakovosti.

Krepitev in ohranjanje zdravja

Lokalno pridelana hrana je bolj kakovostna, varna in zdrava. Ni podvržena dolgemu transportu in skladiščenju, zato je bolj sveža, z manj konzervansi in barvili.

Preberi več

Varovanje okolja

Kratke prehranske verige imajo nižji ogljični odtis, manj je emisij zaradi dolgega transporta in so zato veliko bolj prijazne do okolja.

Preberi več

Spodbujanje domačega kmetijstva in podeželja

Večja potrošnja lokalno pridelane hrane bi spodbudila domače kmetijstvo, nova delovna mesta na podeželju in v živilskopredelovalni industriji.

Preberi več

Manj zavržene hrane

Z uresničitvijo pobude bi pomembno zmanjšali delež zavržene hrane. V Evropski uniji letno zavržemo 88 milijonov ton hrane, medtem ko si kar 55 milijonov Evropejcev niti vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.

Preberi več

Boljši nadzor nad kakovostjo hrane

Krajšanje prehranske verige pomeni tudi manj nepoštenih trgovinskih praks, s katerimi veliki trgovci manjše in šibkejše kmete pogosto potiskajo v nemočen položaj.

Preberi več

Naše prioritete

Kaj so naše prioritete – so to zdravje, okolje in samooskrba ali nam je za to malo mar?

Pobuda za izvzem hrane iz sistema javnega naročanja lahko uspe ob sodelovanju in močnem soglasju vseh. Sprememba se seveda ne bo zgodila čez noč, temveč postopno. Kritiki bodo gotovo trdili, da je lokalno pridelana hrana predraga in da je v Sloveniji ne pridelamo dovolj. A še zdaleč ni nujno, da bi bila njena cena višja, saj bi tudi trdnost pogodbenih odnosov in možnost prodaje in dolgoročnega načrtovanja, ki ga zdaj ni, prispevala k oblikovanju cen in posledično povečanju pridelave.

Kmetje bodo namreč vnaprej vedeli, kakšne so potrebe javnih zavodov in da je odkup njihovih pridelkov zagotovljen. S tem bi se močno povečal tudi interes za obdelovanje zdaj neobdelanih in zaraščenih površin, ki jih je v Sloveniji kar nekaj. Ključ do uspeha je tako predvsem v povezovanju vseh deležnikov, še zlasti pa javnih zavodov in lokalnih pridelovalcev, ki morajo ob ustrezni podpori države iti z roko v roki, da lahko slogan »od vil do vilic« postane resničnost.

Ne le lokalno, tudi trajnostno!

Zelo pomembno je tudi, na kakšen način je lokalna hrana pridelana. Moramo si prizadevati za hrano, ki ni obremenjena s pesticidi, glifosati in drugimi agrokemičnimi sredstvi, ki vključujejo zdravju škodljive snovi. S tem bomo krepili bolj trajnostno, okolju in ljudem prijazno obliko kmetovanja. Četudi trenutno obseg na ta način pridelane hrane ne more pokriti vseh potreb javnih zavodov in trga, bi moral biti to naš dolgoročni cilj, spodbujen z ustreznimi ukrepi in finančnimi spodbudami na ravni države. Več je treba delati na sledljivosti hrane in si še zlasti z nadzorom na terenu prizadevati za preprečevanje goljufij in manipulacij, kar bo dodatno okrepilo zaupanje potrošnikov v kakovost lokalno pridelane hrane.

Ne pozabimo, kdor ima nadzor nad hrano, vodo in semeni, je in bo gospodar. Kam se bo v tej globalni bitki za prehransko prevlado uvrstila Slovenija, je vprašanje, ki terja strateški razmislek na ravni naše družbe. Verjamem, da imamo dovolj poguma, da kolesje prihodnosti zavrtimo v pravo smer. Ne nazadnje je to lahko resnično dober model tudi za Evropo, ki smo ji že z vpisom pravice do pitne vode v slovensko ustavo pokazali, da zmoremo!

Podpora na EU ravni

Pobuda pridobiva težo tudi na EU ravni

Dr. Šoltes si trenutno prizadeva predstaviti pobudo širši mednarodni javnosti in prepričati ter pridobiti podporo zlasti Evropske komisije. Pobuda je bila na mednarodnem parketu prvič predstavljena 8. 11. 2018, ko je dr. Šoltes v Evropskem parlamentu v Bruslju gostil veliko konferenco z naslovom From Farm to Fork: locally produced food for a healthy future. Podporo njegovemu predlogu sta pisno že podala komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis in komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieti Bieńkowski, ki pokriva področje javnih naročil.

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je s pismom podpore 19. novembra 2018 evropskemu poslancu dr. Igorju Šoltesu izrazil podporo njegovi pobudi za več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih, kot so vrtci, šole, domovi za starejše in bolnišnice. V pismu komisar Andriukaitis zapiše, da moramo kot družba največjo pozornost dati ravno trajnostno pridelani zdravi hrani: »Močno sem prepričan, da moramo podpreti vsakršna prizadevanja za spodbujanje zdrave in trajnostne prehrane, še zlasti ko gre za najbolj ranljive skupine. Zato sem bil zelo vesel, ko sem slišal za vašo pobudo za povečanje dostopa do zdrave in trajnostne prehrane v vrtcih, šolah, domovih za starejše in bolnišnicah. Zagotavljanje varne in zdrave hrane, ki je pridelana trajnostno, je nedvomno v interesu celotne družbe.«

V pismu komisar izpostavlja še, da se predlog dotika vrste različnih področij, zato so za njegovo uveljavitev potrebni holistični in interdisciplinarni pristop ter čez sektorsko sodelovanje, da se doseže najboljši možen rezultat. Pri tem izpostavlja zlasti pomen sodelovanja področij izobraževanja, zdravja, javnih naročil, kmetijstva, okolja, javne uprave.

Komisar Vytenis Andriukaitis je ustno podporo prizadevanjem evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa izrekel že 23. oktobra, ko sta se sestala v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa
Dunajska 156, 1000 Ljubljana
tel.: 059 046 540
pisarna@igorsoltes.eu, www.igorsoltes.eu